Solo by Ručigaj

Ko se včasih takole ležeč na kavču treznim, bodisi od alkohola, ali pa pač od življenja samega, s katerim si zavdajam vsakodnevno, in mi pred očmi morda že švigajo sanje, se mi prenekaterikrati zazdi, da je moj televizor pravzaprav postal kronovizor.

Nenadoma zaslišim tiste žametne glasove - tako moške, kot ženske - voditeljev in -ic TV dnevnika tam okoli leta 1990. Zanimivo je, sprašujem se, le zakaj to tako vztrajno vrtijo danes, ko se piše denimo leto 2008? Na hitro se mi zazdi, da je to podobno, kot če bi denimo kateri od knjižnih založnikov začel nenadoma prodajati stare cajtenge, morda DELO izpred domala dveh desetletij - je takrat sploh imelo sobotno prilogo?

Potem pa, ko moji ožeti možgani dojamejo, o čem teče beseda v teh oddajah, me včasih prav presune - pa saj morda pri temah skoraj ni razlike? Morda je vse skupaj manj srborito, slovenščina je lepša, napak pri izgovorjavah je manj, napovedovalci so videti bolj ‘pri stvari’ in tudi ‘pri sebi’ (Tankota takrat zgleda še ni bilo). S strahom v očeh čakam, kdaj bo kakšno novico prebral Zrnec, pa ga na srečo ni in meni konzumirana oddaja pade v rubriko ‘arhiv’ in ne med posnetke nadrealizma.

A še vedno - čeprav tale polnočna čudaštva občasno spremljam že nekaj mesecev, običajno pod pretvezo izobraževanja o polpretekli zgodovini - mi ni jasno, čemu, zakaj, pod krinko česa se te dnevne novice iz let 1990 in 1991 predvajajo še v času, ko marsikdo brska po kanalniku in upa, da bo ujel kaj gledljivega, morda kakovostnega, da mu nabrusi um, ali pa lahkotnega, da bo lažje zaspal? Bi morda gospoda, ki upravlja ta spored programa RTV, lahko nagrmadila v te termine kaj bolj kulturno-efikasnega? Vsaj balet, da vidim kako lepo, mišičasto stegno, ali pa denimo državniške ceremonije z udarnimi govori, ali pa vsaj pogreb tovariša Tita, za božjo voljo - ali vsaj o njegovem življenju, saj je povod za te nebuloze pač 50-letnica slovenske televizije!

Pa še zlobna opazka - marsikater takle TV dnevnik je skoraj tako duhovita prigoda, kot številne epizode raznih sodobnih slovenskih humorističnih oddaj.

O, ženska rit, o rit dekleta!
Okrogla rit, lepo grajena,
z živo mejo kodrov omejena,
kjer tvoja usta so vedno zaprta,
a le če kdo nima drugačnega načrta.
V vas, stisnjene, okrogle, ljubke riti,
da mogel bi igro bolj dražestno dovršiti,
velikokrat se vaš tovariš zaleti,
poljubi vas, pa pokonci že stoji.
Eustorg de Beaulieu

Moja sladka mala skurbana Nora!
Naredil sem, kot si mi naročila, prasička moja, in sem si ga ob branju tvojega pisma dvakrat vrgel na roko. Zelo me veseli, da ti je všeč, da te pofukajo v rit. Da, zdaj se spominjam noči, ko sem te toliko časa nategoval od zadaj. Moj tič je cele ure tičal v tebi, in te nabijal in nabijal noter in ven v tisto tvojo navzgor štrlečo rit. Na svojem trebuhu sem čutil tvoje prepotene ritnice in videl tvoj razvneti obraz in poblaznele oči.
James Joyce